Prepoznaven okus in kakovost izdelkov Anton temelji na dolgoletni tradiciji mesarske obrti v lokalnem kamniškem okolju, ki jo v podjetju Meso Kamnik skrbno ohranjamo.

Iz roda v rod prenašamo nauk naših prednikov, da je le najboljše dovolj dobro. Tako se še vedno poslužujemo mnogih tradicionalnih metod, ki pa smo jih v želji po zagotavljanju najvišje kakovosti in varnosti mesa in izdelkov Anton nadgradili z modernimi postopki. Recepture naših izdelkov sledijo klasičnim okusom lokalne kuhinje in temeljijo predvsem na uporabi prvovrstnih kosov svežega mesa. Ponujamo širok nabor izdelkov, ki se ponašajo z oznako BREZ glutena, laktoze, soje in umetnih barvil, saj želimo, da naša kakovost izpolni pričakovanja tudi najbolj zahtevnih kupcev.

Meso Kamnik d.d. je končni člen Skupine Farme Ihan, ki predstavlja vertikalno integrirano verigo kmetijskih in živilskih podjetij. Transparentno delovanje celotne verige razkriva skrbno nadzorovano pot od rejca do mize. S celovitim obvladovanjem procesa od rojstva, selekcije, vzreje, zakola in razseka svinjskega mesa ter predelavo v skladu z najvišjimi, mednarodno sprejetimi standardi, kupcem zagotavljamo najvišjo stopnjo varnosti pri vsakodnevnem nakupu živil.

Ko kupite blagovno znamko Anton, lahko zaupate, da je bilo meso pridelano in predelano v skrbno nadzorovanih pogojih ter da je sveže, saj izvira iz lokalnega okolja.

Zanimivost: V Sloveniji na leto pojemo približno 800.000 prašičev. V lanskem letu je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji zrejenih 265.744 – odstotek samooskrbe s svinjino je tako zgolj 33%. 

Kooperacija podjetja se je oblikovala leta 2002 in se razvija predvsem na področju severovzhodne Slovenije in Štajerske, širi pa se tudi na Dolenjsko. Danes v partnerstvu z več kot 60 skrbno izbranimi lokalnimi rejci prašičev skrbimo za ohranjanje slovenske prašičereje ter oskrbo slovenskih kupcev s prvovrstno svinjino zanesljive kakovosti.

Edini v Sloveniji zagotavljamo sledljivost od izvora in s tem kakovostno meso v Sloveniji rojenih in rejenih prašičev. Trenutno v kooperaciji s 60 družinskimi kmetijami vzredimo 3.800 plemenskih svinj in mladic ter 90 tisoč tekačev – štiri tedne starih prašičev – na leto. Ob dobri veterinarski oskrbi in skrbno izbrani krmi nam uspeva visokoproduktivna reja, kar v številkah pomeni 28 odstavljenih pujskov na svinjo v letu 2016.

Do slovenskega kupca čutimo zelo visoko stopnjo odgovornosti, zato se držimo principa, da mu ponujamo le kakovost, kot jo zahtevamo tudi sami.

Prašiči Anton so pasme slovenski veliki beli prašič, ki je v Sloveniji uvrščena na listo tradicionalnih pasem prašičev. Je večjega okvirja in bele barve, ima značilna pokončna ušesa in ukrivljeno nosno linijo. Telo je dolgo in pravokotno oblikovano, noge so dolge.

Meso prašičev Anton odlikujejo nekoliko bolj groba mišična vlakna z več nežne medmišične maščobe, kar pomembno prispeva k okusnosti svežega mesa. Zaradi čvrstejših celičnih membran meso oddaja manj vode tako na policah v trgovini, kot tudi pri kuhanju, kar pomeni, da se ne skrči in hkrati ostane bolj sočno.

Za primerjavo: meso živali z bolj finimi in pustimi mišičnimi vlakni se med kuhanjem močno skrči in otrdi, posamezni deli (npr. kare) pa imajo izrazito pusto, »žagovinasto« strukturo in okus.

Slovenska svinjina je prirejena pretežno iz suhih žit in soje, kar ugodno vpliva na biokemične lastnosti, strukturo in videz mesa. Dejstvo je, da ima izbor krme v prireji bistven učinek na kakovost in okus mesa.

Za primerjavo: meso prirejeno z uporabo stranskih produktov živilske (razne pulpe, destilati, ostanki fermentacije, mlekarske industrije) in konditorske industrije (ostanki keksov, čokolade, bombonov, raznih praškov na bazi škroba…) ali celo pomij sicer pomeni nižjo ceno prireje, vendar pa tudi večje zdravstveno tveganje, manj stabilno ali celo spremenjeno aminokislinsko sestavo mesa, močnejše sproščanje vode, manjšo trajnost in/ali spremenjene organoleptične lastnosti mesa.

Svinjina, pridelana v Sloveniji, je podvržena izredno strogemu veterinarskemu nadzoru, kar bistveno zmanjšuje tveganja, povezana z varnostjo živil. Poleg živali, je pod nadzorom tudi priprava krmil, izvaja se stroga kontrola pogojev med transportom, pregled pred in po klanju ter preverjanje kakovosti mesa in izdelkov, preden pridejo na prodajne police.

Primer pozitivne prakse v veterinarski oskrbi živali v Sloveniji je tudi izredno premišljena raba antibiotikov:

Slovenija ima v evropskem merilu zelo restriktivno zakonodajo glede uporabe veterinarskih zdravil, kar poleg manjše možnosti za povečevanje neučinkovitosti antibiotikov oz. reziduov pomeni tudi večjo preglednost in strokovnost uporabe.

V Sloveniji je poraba antibiotikov v primerjavi z drugimi državami zelo nizka, še nižja pa je poraba antibiotikov pri kooperantih skupine Farme Ihan, ki porabijo zgolj 7,1 mg antibiotikov na kilogram prirejenega mesa oz. štirikrat manj od slovenskega povprečja.

Večina uvoženega prašičjega mesa v Slovenijo prihaja iz Nemčije, Avstrije, Poljske in Hrvaške, pozimi tudi Španije, kjer je poraba antibiotikov znatno večja.

Z izvajanjem ukrepa Dobrobit živali skrbimo za izboljšanje razmer, v katerih živali živijo in posledično za izboljšanje njihovega počutja. Zdravje in dobrobit živali sta pomembna tudi z vidika zdravja ljudi, saj gre za osnovna pogoja, ki vplivata na kakovost živil živalskega izvora. Etično in odgovorno ravnanje z živalmi ter kakovost živil sta pomembna cilja, ki ju skuša doseči večina razvitih držav. Zaradi zavedanja, ki ga priznava Lizbonska pogodba, da so živali čuteča bitja, ki čutijo ugodje in bolečino, moramo zagotoviti, da pogoji bivanja in postopki pri ravnanju z rejnimi živalmi ne vključujejo aktivnosti, ki negativno vplivajo na njihovo dobrobit.

Farme Ihan so skupaj z večino svojih kooperantov v letu 2014 sprejele ukrep Dobrobit živali in izvajajo nadstandardne oblike reje živali. Tako izvajamo načine in oblike reje, ki upoštevajo vidike dobrobiti živali in presegajo predpisane zahteve ravnanja ali običajno rejsko prakso, in sicer:
• za plemenske svinje in plemenske mladice za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, in dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine,
• toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov,
• kirurško kastracijo sesnih pujskov moškega spola z uporabo anestezije oziroma analgezije,
• za tekače in pitance za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali.

Družba Farme Ihan d.d. v okviru uresničevanja ukrepov skupne kmetijske politike izvaja aktivnosti, ki se sofinancirajo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. Te se sofinancirajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Družba Farme Ihan d.d. je prejela sredstva EKSRP za ukrep »Dobrobit živali« in za ukrep »Prenos znanja in dejavnosti informiranja« (gre za izdelavo programov dobrobiti živali na področju prašičereje).

Da zadostimo željam naših kupcev in partnerjev, odgovorno delovanje podjetja ter izpolnjevanje strogih zahtev in visokih standardov glede varnosti in kakovosti mesa dokazujemo s certifikatom IFS (International Featured Standard), ki ga vsako leto znova obnovimo.

IFS (International Featured Standard) je mednarodno priznan certifikat, ki združuje pravila dobre poslovne, proizvodne in higienske prakse s sistemom sledljivosti in označevanja živil.

Kratke transportne poti in čas zmanjšujejo tveganja izpostavljenosti biološkim, kemičnim in fizikalnim dejavnikom ter zagotavljajo svežino, ki je za najboljši okus mesa in izdelkov še kako pomembna.

V primeru uvoza mesa iz drugih držav tisoč in več kilometrov dolge transportne poti ponujajo kar nekaj priložnosti za kvarjenje mesa: »utrujenost« mesa, neustrezna ali prekinjena hladna veriga, nazadnje tudi krajši roki uporabnosti na policah.

Okoljsko ozaveščen potrošnik bo zagotovo znal ceniti dejstvo, da s kupovanjem slovenskega mesa varuje tudi okolje, saj prevoz vsakih 20 ton svinjine iz severne Nemčije predstavlja porabo (Carbon foot print) kar 700 litrov fosilnih goriv.